Autofagija je naraven proces, ki je odziv na kopičenje nerabnih in nepotrebnih molekul znotraj celic. Je proces, ki ohranja celično homeostazo. Celice odstranijo nefunkcionalne dele z lizosomsko-odvisnimi mehanizmi, kar omogoča degradacijo in recikliranje celičnih delov.
Sprožilci autofagije so: postenje, kalorijska restrikcija, telesna aktivnost. Ni pa jasnejših znanstvenih podatkov o tem ali postenje in kalorijska restrikcija vplivata tudi na autofagijo možganskih celic. Znano je le, da je autofagija ključna za nevralno homeostazo. Disfunkcija autofagije je povezana z razvojem neurodegenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen in Huntington-ova bolezen.
Prekomerna autofagija lahko vodi do propadanja srčnih celic in prispeva k srčnožilnim težavam. Še večje zanimanje pa ima vloga autofagije v povezavi z zdravljenem raka. Znanstvene študije kažejo, da autofagija lahko ali upočasni razvoj rakavih celic, ali promovira njihovo rast, kar je odvisno od stopnje razvoja bolezni. V kasnejših razvojnih fazah raka autofagija pospešuje rast celic.
Zaenkrat premalo poznamo molekularne mehanizme autofagije, da bi lahko proces kontrolirali in ga uporabljali v terapevtske namene. Potrebne so nadaljne študije. https://cellandbioscience.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13578-021-00570-zhttps://www.researchgate.net/publication/338726541_Regulation_of_Autophagy_Is_a_Novel_Tumorigenesis-Related_Activity_of_Multifunctional_Translationally_Controlled_Tumor_Protein