Autofagija je naraven proces, ki je odziv na kopičenje nerabnih in nepotrebnih molekul znotraj celic. Je proces, ki ohranja celično homeostazo. Celice odstranijo nefukcionalne dele z lizosomsko-odvisnimi mehanizmi, kar omogoča degradacijo in recikliranje celičnih delov.
Sprožilci autofagije so: postenje, kalorijska restrikcija, telesna aktivnost. Ni pa jasnejših znanstvenih podatkov o tem ali postenje in kalorijska restrikcija vplivata tudi na autofagijo možganskih celic. Znano je le da je autofagija ključna za nevralno homeostazo. Disfunkcija autofagije je povezana z razvojem neurodegenerativnih bolezni, kot so Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen in Huntington-ova bolezen.
Prekomerna autofagija lahko vodi do propadanja srčnih celic in prispeva k srčnožilnim težavam. Še večje zanimanje pa ima vloga autofagije v povezavi z zdravljenem raka. Znanstvene študije kažejo, da autofagija lahko upočasni razvoj rakavih celic, lahko pa promovira njihovo rast, in da je to odvisno od stopnje razvoja bolezni.
Zaenkrat premalo poznamo molekularne mehanizme autofagije, da bi lahko proces kontrolirali in to uporabljali v terapevtske namene. Potrebne so nadaljne študije. https://cellandbioscience.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13578-021-00570-zhttps://www.researchgate.net/publication/338726541_Regulation_of_Autophagy_Is_a_Novel_Tumorigenesis-Related_Activity_of_Multifunctional_Translationally_Controlled_Tumor_Protein